Na Japonskem in Kitajskem so človeške iztrebke meščanov vestno zbirali kmetje in specializirani predelovalci, jih kompostirali in porabljali kot gnojilo.
Vsako jutro so meščani pripravili svojo "nočno zemljo" (cenite svojo nočno zemljo kot zlato, je zapovedal kitajski cesar 1737 - tule znanstveni članek o tem, tule pa poljuden) in predhodniki komunalne službe so jo pospravili, odnesli v čebričkih, bolj podjetni odpeljali na vozovih, še bolj pa kar z ladjami.
Ker se gnojila dražijo, bi lahko kmetje spet zbirali nočno zemljo (poetičen izraz!) v zabojčkih in potem poplačali v zabojčkih z zelenjavo, kot so to počeli že Japonci. Če bi to vozili na ročnih vozičkih, ne bi potrebovali nafte za avte in traktorje. Če so lahko tako Kitajci na svoji borni zemlji nahranili šest milijonski Suzhoi, bi tudi mi borna dva milijona brez težav.
|